Tudi na svojih petih olimpijskih igrah – doslej ima že bron iz Aten 2004 in srebro iz Pekinga 2008 – Vasilij Žbogar pogleduje proti najvišjim dosežkov.
Jadralec s številnimi medaljami s svetovnih in evropskih prvenstev, slovenski športnik leta 2004 ter udeleženec prestižnega America's Cupa, je skupaj z mamo Dragico slovenski obraz kampanje globalnega partnerja olimpijskih iger, podjetja Procter&Gamble (P&G), ki s kampanjo »Hvala, mama« poudarja pomembnost podpore, ki so jo deležni športniki na svoji poti k uspehom.
Vasilij, vaša kariera je polna izjemnih dosežkov. Kako gledate na svoje dosedanje uspehe, sploh olimpijski del vaše kariere?
Prav gotovo sem v svoji karieri dosegel nekaj velikih stvari, ampak trenutno sem osredotočen predvsem na cilje, ki so pred mano. V prvi vrsti so to prihajajoče olimpijske igre v Riu. Čas za razmislek in proslavljanje dosežkov bo prišel ob koncu kariere.
Vedno je pomembno, da se zavedamo, od kje nekdo prihaja … Svojo jadralno pot ste začeli pri rosnih devetih letih v domači Izoli. Kako se spominjate teh dni?
Bilo je zabavno in hkrati zelo zahtevno. Zabavno se je bilo učiti jadrati, predvsem v močnem vetru. Zahtevno je postalo predvsem pozimi, ko je bilo mraz in nismo imeli res primerne opreme.
Ves čas ste imeli tudi izjemen odnos s svojo mamo, ki je seveda ves čas vaš velik navijač. Kako bi opisali mamino vlogo v procesu vašega odraščanja v vrhunskega športnika, dobitnika olimpijskih kolajn?
Najbolje pri moji mami je to, da je res moja velika navijačica, hkrati pa jo na koncu koncev, ko se slišiva – sem namreč kar precej od doma – bolj od vseh športnih zadev zanima to, če sem lačen, če me je zeblo, če sem zdrav … To so stvari, ki so ji najbolj pomembne.
Ste ob koncu priprav za Rio 2016. To bodo vaše pete olimpijske igre. Kaj vas žene naprej? Kje najdete moč, motivacijo in navdih za to, da ostajate na vrhuncu?
Prav neverjetno je, kako tudi po 30 letih, ki sem jih namenil jadralnemu športu, vedno znova najdem še dodaten prostor za napredek. Ravno to me žene naprej.
Športna kariera ni sestavljena le iz uspehov, ampak tudi padcev. Kako se spominjate teh trenutkov in kako pomembna je bila mamina podpora takrat? Je kakšen trenutek, ki bi ga še posebej izpostavili?
To je normalen del kariere vsakega športnika. V težkih trenutkih sem vedno znova našel izzive za naprej. Učenje na napakah in to, da v težkih trenutkih še naprej »grizeš«, na dolgi rok prinaša odlične rezultate. Moja mama razume, kako je v športu – da pridejo uspehi in neuspehi –, pri čemer mi v vsakem trenutku daje občutek, da je na moji strani. Ne glede na rezultat.
Praktično skozi celo leto je morje vaš »najboljši prijatelj«. Nastopate na regatah širom sveta, daleč stran od najdražjih. Kako ohranjate stik z mamo in ostalimi domačimi?
Ni mi lahko, saj smo zelo povezani med sabo. Toda vsi razumejo moj položaj, zato maksimalno izkoristimo prav vsak trenutek, ko smo skupaj. Nam je pa moderna tehnologija k sreči vsaj nekoliko zmanjšala razdalje.
Vrhunski športniki ste navdih za mlade. Kakšen bi bil vaš nasvet tistim, ki šele začenjajo svojo športno pot? Kaj imeti v mislih, ko začneš pot in kako priti do svojih ciljev, svojih sanj?
Najboljši nasvet, ki ga lahko dam je, da v športu ni bližnjic. Več kot daš, več dobiš.
Tudi sami ste že oče. Kako gledate na svojega sina in na njegov odnos z mamo ter vami? Lahko pričakujemo novega olimpijca?
Prav vsi me zelo podpirajo pri tem, kar počnem, kar mi daje še dodatno energijo za to, da delam še bolj zavzeto. Glede olimpijca pa … Prav gotovo! Sin je pri treh letih že zelo tekmovalen in ne želi izgubiti .. ne glede na to, kaj počneva (smeh)!
Vasilij, vaša kariera je polna izjemnih dosežkov. Kako gledate na svoje dosedanje uspehe, sploh olimpijski del vaše kariere?
Prav gotovo sem v svoji karieri dosegel nekaj velikih stvari, ampak trenutno sem osredotočen predvsem na cilje, ki so pred mano. V prvi vrsti so to prihajajoče olimpijske igre v Riu. Čas za razmislek in proslavljanje dosežkov bo prišel ob koncu kariere.
Vedno je pomembno, da se zavedamo, od kje nekdo prihaja … Svojo jadralno pot ste začeli pri rosnih devetih letih v domači Izoli. Kako se spominjate teh dni?
Bilo je zabavno in hkrati zelo zahtevno. Zabavno se je bilo učiti jadrati, predvsem v močnem vetru. Zahtevno je postalo predvsem pozimi, ko je bilo mraz in nismo imeli res primerne opreme.
Ves čas ste imeli tudi izjemen odnos s svojo mamo, ki je seveda ves čas vaš velik navijač. Kako bi opisali mamino vlogo v procesu vašega odraščanja v vrhunskega športnika, dobitnika olimpijskih kolajn?
Najbolje pri moji mami je to, da je res moja velika navijačica, hkrati pa jo na koncu koncev, ko se slišiva – sem namreč kar precej od doma – bolj od vseh športnih zadev zanima to, če sem lačen, če me je zeblo, če sem zdrav … To so stvari, ki so ji najbolj pomembne.
Ste ob koncu priprav za Rio 2016. To bodo vaše pete olimpijske igre. Kaj vas žene naprej? Kje najdete moč, motivacijo in navdih za to, da ostajate na vrhuncu?
Prav neverjetno je, kako tudi po 30 letih, ki sem jih namenil jadralnemu športu, vedno znova najdem še dodaten prostor za napredek. Ravno to me žene naprej.
Športna kariera ni sestavljena le iz uspehov, ampak tudi padcev. Kako se spominjate teh trenutkov in kako pomembna je bila mamina podpora takrat? Je kakšen trenutek, ki bi ga še posebej izpostavili?
To je normalen del kariere vsakega športnika. V težkih trenutkih sem vedno znova našel izzive za naprej. Učenje na napakah in to, da v težkih trenutkih še naprej »grizeš«, na dolgi rok prinaša odlične rezultate. Moja mama razume, kako je v športu – da pridejo uspehi in neuspehi –, pri čemer mi v vsakem trenutku daje občutek, da je na moji strani. Ne glede na rezultat.
Praktično skozi celo leto je morje vaš »najboljši prijatelj«. Nastopate na regatah širom sveta, daleč stran od najdražjih. Kako ohranjate stik z mamo in ostalimi domačimi?
Ni mi lahko, saj smo zelo povezani med sabo. Toda vsi razumejo moj položaj, zato maksimalno izkoristimo prav vsak trenutek, ko smo skupaj. Nam je pa moderna tehnologija k sreči vsaj nekoliko zmanjšala razdalje.
Vrhunski športniki ste navdih za mlade. Kakšen bi bil vaš nasvet tistim, ki šele začenjajo svojo športno pot? Kaj imeti v mislih, ko začneš pot in kako priti do svojih ciljev, svojih sanj?
Najboljši nasvet, ki ga lahko dam je, da v športu ni bližnjic. Več kot daš, več dobiš.
Tudi sami ste že oče. Kako gledate na svojega sina in na njegov odnos z mamo ter vami? Lahko pričakujemo novega olimpijca?
Prav vsi me zelo podpirajo pri tem, kar počnem, kar mi daje še dodatno energijo za to, da delam še bolj zavzeto. Glede olimpijca pa … Prav gotovo! Sin je pri treh letih že zelo tekmovalen in ne želi izgubiti .. ne glede na to, kaj počneva (smeh)!
