Rio de Janeiro, 8.8.2016
Za nami so prve kolesarske preiskušnje, cestne dirke, ki so bile izredno zanimive tudi z medicinskega vidika.
Tekmovanja so potekala ob temperaturen preko 30 C. Fantje so prekolesarili 250 km in za to porabili dobrih 6 ur. Pri tem so pokurili 5000 ccal, poprečna moč je znašala 240 W, normalizirana pa 310 W. Seveda ti podatki laiku ne povedo dosti, zato sem to nekoliko preiskusil v fitnesu. 310 W sem odpeljal nekje 15 min, potem pa ni več šlo. Poskusite sami.
Izredni napori skratka.
Pa to še ni vse. Dirka je bila izredno nevarna, zaradi možnosti padcev pri spustih, saj so kolesarji, ki so se borili za medalje veliko tvegali. Vsi se spomnimo padca vodilnih Nibalija in Henaa. Prvi je utrpel dvojni zlom ključnice, drugi zlom medenice.
Skorajda tragično pa se je končala ženska dirka. Vodilna Van Vleuteova, je prav tako padla in bila v kritičnem stanju prepeljana v bolnišnico. na srečo ni v komi, je tudi že izven življenske nevarnosti, utrpela pa je zlom treh vretenc.
Naši fantje so se hujšim poškodbam, na srečo izognili. Nekaj odrgnin in šivov, pa je tudi že skoraj, pozabljenih.
Za nami so prve kolesarske preiskušnje, cestne dirke, ki so bile izredno zanimive tudi z medicinskega vidika.
Tekmovanja so potekala ob temperaturen preko 30 C. Fantje so prekolesarili 250 km in za to porabili dobrih 6 ur. Pri tem so pokurili 5000 ccal, poprečna moč je znašala 240 W, normalizirana pa 310 W. Seveda ti podatki laiku ne povedo dosti, zato sem to nekoliko preiskusil v fitnesu. 310 W sem odpeljal nekje 15 min, potem pa ni več šlo. Poskusite sami.
Izredni napori skratka.
Pa to še ni vse. Dirka je bila izredno nevarna, zaradi možnosti padcev pri spustih, saj so kolesarji, ki so se borili za medalje veliko tvegali. Vsi se spomnimo padca vodilnih Nibalija in Henaa. Prvi je utrpel dvojni zlom ključnice, drugi zlom medenice.
Skorajda tragično pa se je končala ženska dirka. Vodilna Van Vleuteova, je prav tako padla in bila v kritičnem stanju prepeljana v bolnišnico. na srečo ni v komi, je tudi že izven življenske nevarnosti, utrpela pa je zlom treh vretenc.
Naši fantje so se hujšim poškodbam, na srečo izognili. Nekaj odrgnin in šivov, pa je tudi že skoraj, pozabljenih.
Rio de Janeiro, 3.8.2016
Marina da Gloria,
kljub vse večjemu olimpijskemu vrvežu, smo vsi v šoku po strašni novici, smrti dveh mladih nogometašev, iz Maribora - . Tragedija, res. Iskreno sožalje svojcem, prijateljem, klubu…. tudi v mojem imenu.
Danes sem obiskal prizorišče jadralskih tekem v Marini de Glorii. Razlog je bil sestanek, ki je obravnaval medicinske vidike jadranja v Riu 2016. Prikazani so bili realni problemi, načini merjenja onesnaženosti, stopnja onesnaženosti po posameznih dnevih in regatnih poljih, pa tudi ukrepi, kako naj se tekmovalci kar najbolje zaščitijo.
Seveda našo jadralci vse to že vedo in na srečo resnejših zdravstvenih problemov ni.
Vsi so dobro razpoloženi in pripravljeni na olimpijske nastope.
Zanimivo je bilo opazovati pripravo jadrnic pred treningom. Vsi so pravi mali mehanični in tehnični mojstri. Vse mora biti “v nulo”.
Trening sem imel možnost spremljati od blizu in sicer v čolnu Vasilija Žbogarja, Trevorju Millardu. Hvala.
Sonca sicer ni bilo, je pa bilo videti atraktivno jadranje, z Riom v ozadju, v rjavkasti vodi, smeti pa na srečo le za vzorec…..
lp
m
.jpg)
Marina da Gloria,
kljub vse večjemu olimpijskemu vrvežu, smo vsi v šoku po strašni novici, smrti dveh mladih nogometašev, iz Maribora - . Tragedija, res. Iskreno sožalje svojcem, prijateljem, klubu…. tudi v mojem imenu.
Danes sem obiskal prizorišče jadralskih tekem v Marini de Glorii. Razlog je bil sestanek, ki je obravnaval medicinske vidike jadranja v Riu 2016. Prikazani so bili realni problemi, načini merjenja onesnaženosti, stopnja onesnaženosti po posameznih dnevih in regatnih poljih, pa tudi ukrepi, kako naj se tekmovalci kar najbolje zaščitijo.
Seveda našo jadralci vse to že vedo in na srečo resnejših zdravstvenih problemov ni.
Vsi so dobro razpoloženi in pripravljeni na olimpijske nastope.
Zanimivo je bilo opazovati pripravo jadrnic pred treningom. Vsi so pravi mali mehanični in tehnični mojstri. Vse mora biti “v nulo”.
Trening sem imel možnost spremljati od blizu in sicer v čolnu Vasilija Žbogarja, Trevorju Millardu. Hvala.
Sonca sicer ni bilo, je pa bilo videti atraktivno jadranje, z Riom v ozadju, v rjavkasti vodi, smeti pa na srečo le za vzorec…..
lp
m
Rio de Janeiro, 2.8.2016
V dneh pred pričetkom OI Rio 2016, se veliko govori o onesnaženi vodi, v kateri bodo potekala jadralna in nekatera plavalna tekmovanja .
Dejansko gre za veliko težavo, s katero so soočeni tekmovalci. V morju je ogromno organskih odpadkov, ki so posledica pomanjkljivik kanalizacijskih sistemov, predvsem iz favel, seveda pa ne manjka plastičnih in drugih anorhanskih odpadkov, ki pritekajo v zaliv s številnimi vodotoki, ki se končujejo v zalivu Guadabara.
Gre za skoraj povsem zaprt zaliv, ki ga, ob samem Riu de Janieru, obdajajo še druga mesta, s skupno več kot 10 milijoni prebivalcev.
Jadralna tekmovanja potekajo neposredno pred mestom, v prvih zalivih, kjer je voda najbolj umazana.
V pogovoru z domačini sem izvedel, da je težava praktično nerešljiva. Brez celostnega pristopa z izgradnjo čistilnih naprav na vseh onesnaženih vodotokih, seveda. Vprašanje je le stopnja onesnaženosti, ki pa je najbolj odvisna od vsakodnevnih vetrovnih razmer in smeri morskih tokov. Z južnimi vetrovi prihajajo proti mestu velike količine čiste atlantske morske vode, v nasprotnem primeru pa so mestne plaže zelo onesnažene (imena lepo zvenijo, zato naj jih, po vrsti naštejem: Flamengo, Botafogo, Copacabana, Ipanema, Leblon, Bara…..)
Kot zanimivost naj povem, da Carioce (domačini-prebivalci Ria), preden se odločijo kam bodo tisti dan odšli na plažo, preberejo dnevni časopis, kjer, vsakodnevno, objavijo meritve onesnaženosti v posameznih zalivih.
Kar se tiče tekmovalcev, ki prihajajo v stik z onesnaženo vodo, je važno predvsem to, da so zaščiteni pred hepatitisom A (cepljenje) in da sproti odpravljajo morebitne posledice kemikalij na kožo, sluznice, dihala.
Domačini so nam povedali, da je jadranje, kot sport, skoraj izginil iz Ria, prav zaradi medicinskih zapletov pri jadralcih. Na srečo, slovenski jadralci, do tega trenutka, večjih težav še niso imeli. Upajmo da tako ostane!
V dneh pred pričetkom OI Rio 2016, se veliko govori o onesnaženi vodi, v kateri bodo potekala jadralna in nekatera plavalna tekmovanja .
Dejansko gre za veliko težavo, s katero so soočeni tekmovalci. V morju je ogromno organskih odpadkov, ki so posledica pomanjkljivik kanalizacijskih sistemov, predvsem iz favel, seveda pa ne manjka plastičnih in drugih anorhanskih odpadkov, ki pritekajo v zaliv s številnimi vodotoki, ki se končujejo v zalivu Guadabara.
Gre za skoraj povsem zaprt zaliv, ki ga, ob samem Riu de Janieru, obdajajo še druga mesta, s skupno več kot 10 milijoni prebivalcev.
Jadralna tekmovanja potekajo neposredno pred mestom, v prvih zalivih, kjer je voda najbolj umazana.
V pogovoru z domačini sem izvedel, da je težava praktično nerešljiva. Brez celostnega pristopa z izgradnjo čistilnih naprav na vseh onesnaženih vodotokih, seveda. Vprašanje je le stopnja onesnaženosti, ki pa je najbolj odvisna od vsakodnevnih vetrovnih razmer in smeri morskih tokov. Z južnimi vetrovi prihajajo proti mestu velike količine čiste atlantske morske vode, v nasprotnem primeru pa so mestne plaže zelo onesnažene (imena lepo zvenijo, zato naj jih, po vrsti naštejem: Flamengo, Botafogo, Copacabana, Ipanema, Leblon, Bara…..)
Kot zanimivost naj povem, da Carioce (domačini-prebivalci Ria), preden se odločijo kam bodo tisti dan odšli na plažo, preberejo dnevni časopis, kjer, vsakodnevno, objavijo meritve onesnaženosti v posameznih zalivih.
Kar se tiče tekmovalcev, ki prihajajo v stik z onesnaženo vodo, je važno predvsem to, da so zaščiteni pred hepatitisom A (cepljenje) in da sproti odpravljajo morebitne posledice kemikalij na kožo, sluznice, dihala.
Domačini so nam povedali, da je jadranje, kot sport, skoraj izginil iz Ria, prav zaradi medicinskih zapletov pri jadralcih. Na srečo, slovenski jadralci, do tega trenutka, večjih težav še niso imeli. Upajmo da tako ostane!
